Odigrali smo še zadnji, tretji turnir, tokrat na domačem terenu. Turnir je zaznamovala neverjetna športna agresivnost in borbenost naših deklet. Požrtvovalno so se borile za vsako žogo, želele so si priboriti vsak skok v napadu in obrambi ter v polnem sprintu stekle v obrambo po zgrešenem metu. Nasprotnice so jih želele z nekoliko bolj močno igro prestrašiti in nadvladati, vendar so naša dekleta odgovorila z enako mero agresivnosti in se kljub temu, da sodnik (tokrat sem bil v vlogi trenerja in sodnika) morda ni piskal vsake storjene osebne napake nad njimi, niso pritoževala in pogumno igrala naprej. Dekleta iz turnirja v turnir bolj napredujejo. Ne samo v košarkarskih prvinah, temveč tudi v tem kaj pomeni biti športnik, kaj pomeni biti fair-play igralec, kako odreagirati na morda nešportno potezo nasprotnikov, kako odreagirati na ne piskano osebno napako s strani sodnika, za katero so prepričana, da se je zagotovo zgodila. Vse našteto se je na današnjem turnirju zgodilo in vsako nastalo, morda nelogično odločitev ali dejanje smo skupaj pokomentirali in razložili, tako da bodo dekleta v prihodnje znala še boljše odreagirati in da bodo vedela, zakaj je potrebno tako reagirati.
Dekleta si zaslužijo vse pohvale za dobro igro, jaz pa se že skupaj z njimi veselim prihajajočih tekem!
David Drame
Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter
(Skupno 91 obiskov, današnjih obiskov 1)